ARHIV NOVIC & FILMOV

Tiskovna konferenca

15. 06. 2011

Mednarodna zveza društev IAHD Adriatic je 15. junija 2011 v prostorih URI-SOČA v Ljubljani pripravila tiskovno konferenco. Na konferenci smo javnosti predstavili prvega invalida s poškodbo hrbtenjače, ki je v zgodovini najstarejše in največje svetovne potapljaške zveze C.M.A.S. postal inštruktor potapljanja in prvega na svetu, ki je dobil kategorijo CMAS M-1.
 
Trenutno je na svetu poleg Damjana le še Fraser Bathgate, ki je inštruktor potapljanja s poškodbo hrbtenjače. Kategorijo M1 sta Damjanu 20. maja 2011 na generalni skupščini CMAS-a v Rimu slovesno podelila predsednik CMAS-a, Achille Ferrero, in predsednik tehničnega komiteja Kevin O’Shaughnessy.

Moderator konference – Blaž Kolar in sogovorniki: Branko Ravnak, predsednik IAHD Adriatic, prim. Hermina Damjan, dr. med., URI–SČA, Dane Kastelic, predsednik ZPS,  in Damjan Peklar, so v uvodu predstavili kratki dokumentarni film avtorja Petra Lombarja z naslovom »If I Can Drive, I Can Dive.« Film, ki prikazuje šolanje potapljačev s poškodbo hrbtenjače, je pobral kar dve prestižni nagradi: Prix Expression Libre na 37. svetovnem festivalu podvodnega filma in fotografije v Marseillu (edini nagrajeni slovenski film v zgodovini festivala), in »Special Award« na 14. mednarodnem festivalu podvodnega filma v Beogradu. V filmu skupaj s kolegi invalidi nastopa tudi Damjan Peklar.

Damjan, ki je član Plavalnega kluba Slovenske Konjice, sicer pa član DP severne Štajerske, je ta visoki cilj kljub številnim oviram dosegel z veliko odločnostjo, zavzetostjo in predanostjo potapljanju. Z bogatim znanjem, ki ga je pridobil, bo v lepote podvodnega sveta lahko varno popeljal nove rodove.

Naš inštruktor se je v letu 2002 priključil drugi skupini tečajnikov s poškodbo hrbtenjače pri Plavalnem klubu Slovenske Konjice, nato pa mu je vsak potop s pomočjo inštruktorjev prinesel nove izkušnje in zaupanje v samega sebe. Toda pred desetimi leti, ko je pričel s tečajem za pridobitev prve zvezde, si ni mogel predstavljati, da bi kdo s poškodbo hrbtenjače lahko postal inštruktor. Seveda mu je priznanje kategorije M1 prineslo veliko osebno zadovoljstvo, vsem drugim potapljačem s poškodbo hrbtenjače pa ugotovitev, da so s trdim in sistematičnem delom lahko enakovredni neinvalidnim potapljačem.

Vse pa ni šlo tako gladko, saj so se naši potapljači lahko potapljali le v toplih vodah do globine 15 metrov. Šele raziskovalna študija, ki jo je leta 2007 na otoku Krku s skupino potapljačev izvedel prof. Dujić, je dokazala, da potapljanje s stisnjenim zrakom za potapljače s poškodbo hrbtenjače ni bolj nevarno kot za ostale rekreativne potapljače. In tako imajo v svojih vrstah tudi parapleginjo Barbaro Slaček, ki se potaplja do globine 40 metrov. To je bila prva zmaga nesmiselne omejitve, druga pa je, da so naši potapljači del družine CMAS-a, in dejstvo, da so razširili svoje aktivnosti po celotni jadranski regiji in v teh neurejenih časih tudi preživeli. Danes imamo odlično skupino potapljačev s poškodbo hrbtenjače v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Gre za mrežo, ki zagotavlja, da njihova dejavnost ne bo zamrla. Ponosni smo na njihovo raziskovalno delo in predstavitve na EUBS-u in drugih mednarodnih znanstvenih dogodkih v svetu.

Omenimo naj, da vsega tega ne bi bilo brez prijateljev in mentorjev iz vsega sveta. Med njimi so: prof. Gošovič, prof. Sagalevich, prof. Dujić, dr. Denoble mag. Hočevar, prvi pa seveda inštruktor in predsednik IAHD Branko Ravnak, vsestranska Alenka Fidler in drugi, ki so se nesebično razdajali, da so naši potapljači dosegli take rezultate. Podpirata pa jih tudi predsednik CMAS-a, Achille Ferrero, in predsednik tehničnega komiteja CMAS-a, Kevin O´Shaughnessy.

Damjan pravi, da mu gibanje in plavanje pod vodo pomeni neko vrsto vesolja. Potop na njega vpliva tudi kot rehabilitacija, saj mu po prihodu na površino popustijo skoraj vsi spazmi v nogah.