ARHIV NOVIC & FILMOV

3. mednarodni simpozij: Potapljanje in potapljanje za ljudi s posebnimi potrebami

5. 02. 2005

Interesno združenje IAHD-Adriatic je skupaj z DPJŠ-Društvom paraplegikov jugozahodne štajerske, PK Slovenske Konjice, ZPS-Zvezo paraplegikov Slovenije in SPZ-Slovensko potapljaško zvezo organiziralo, v soboto 05.februarja v Termah Zrečah 3. mednarodni simpozij »Potapljanje in potapljanje za ljudi s posebnimi potrebami«.
V soboto 05. februarja je bilo v zreških Termah srečanje, ki nam ga lahko zavida marsikdo, tako po obisku in kvaliteti predavanj, kot po številu uglednih gostov in predavateljev iz različnih držav. V dvorani, ki je bila skoraj pretesna za vse udeležence, se je zbralo več kot sto ljudi, ki jim je skupna ljubezen do vode in potapljanja.
V treh sklopih, ki so bili zelo pestri, smo v prvem nazorno predstavili celoten projekt potapljanja ljudi s posebnimi potrebami, ki poteka že tri leta. Prvič je bil v Sloveniji javno predstavljen program »Potapljanje kot del rehabilitacije«, ki se uporablja za delo z lažje ali težje duševno prizadetimi ljudmi.
Praktična predstavitev štirih paraplegikov in tetraplegika v velikem bazenu Term je pomenila zaključek sistematičnega dela v programu »Potapljanje skozi rekreacijo«, ki je trajal tri leta in v katerem smo se vsi ogromno naučili. S predstavitvijo smo dokazali, da se lahko ljudje s poškodbo hrbtenjače popolnoma samostojno v paru z usposobljenim potapljačem potapljajo ne samo v bazenu temveč tudi v morju .
Drugi sklop je bil namenjen pregledu stanja v potapljanju tako v regiji kot v sami Evropski skupnosti. Kratko poročilo o stanju na Jadranskem morju je predstavil enako kot že lani, predsednik HRS, Neven LUKAS. Debata, ki se je razvila v nadaljevanju je pokazala vse prej kot rožnato sliko potapljanja, ki smo ji priča zadnja leta. Zaradi nesmiselnih predpisov postaja potapljanje vedno bolj oddaljeno za ljudi z manj denarja, ljudem s posebnimi potrebami pa ga tako ali tako prepoveduje slovenska »uredba o potapljanju«, ki ne priznava potapljačev z omejitvami. Na hrvaškem in prav tako v EU, takšnih diskriminatornih predpisov ni, vendar je individualno dovoljenje, ki stane 76.000,00 Sit po osebi, prevelik zalogaj za organizirano skupino potapljačev s posebnimi potrebami, potapljaških centrov prilagojenih za njihove potrebe pa zaenkrat še ni.
V različnih pogledih na potapljanje v regiji smo bili prijetno presenečeni in ob koncu tudi navdušeni nad predstavitvijo te dejavnosti v Bosni in Hercegovini. Gospod Rusmir HANIĆ, inštruktor potapljanja in predvsem velik človek je pokazal, da lahko z relativno malo denarja in velikih besed usposobi za delo ljudi, ki nimajo udov-amputirancev. Večina teh ljudi je doživela nesrečo v vojni, ko so izgubili roko ali nogo, sedaj pa se z veliko voljo vračajo v okolje in s pomočjo potapljanja postajajo enakovreden in koristen člen družbe v kateri živijo.
Gospod Marjan RICHTER je v prehodu na bolj »akademske« teme predstavil kratek a izredno zanimiv pregled zgodovine potapljanja in podvodne fotografije. Nastanek organiziranega šolanja potapljačev v Sloveniji je na kratko predstavil Borut BUČAR avtor knjige »Športni potapljač«. Podrobnejši pregled bi moral predstaviti predsednik komiteja za izobraževanje SPZ, Igor URH , vendar je bil žrtev gripe.
Tretji in zadnji sklop je bil sestavljen iz štirih tem in je bil nedvomno poslastica simpozija saj je bilo na enem mestu mogoče slediti temam uglednih predavateljev iz Hrvaške, ZDA in Slovenije. Otvoritveno temo je pričel starosta hiperbarične medicine in avtor dolga leta edinega pravega učbenika za generacije potapljačev »Ronjenje u sigurnost« prof.dr. Stracimir GOŠOVIČ dr.med, ki ga bolje poznajo tisti, ki so se srečali z eno od oblik dekompresijske bolezni. Letenje po potapljanju in epidemiologija DCS-dekompresijske bolezni je predstavil dr. Peter J.DENOBLE dr.med., strokovnjak na področju pomorske medicine iz univerze DUKE, North Caroline, ki je v svojem predavanju predstavil tudi svoje delo, ki je povezano s potapljanjem in potapljači.
Na predavanje o zdravljenju problematičnih ran so čakali tako potapljači s posebnimi potrebami, kot vsi drugi, ki so se kadarkoli srečali ranami, ki nastanejo pri potapljanju. Prof.dr.Igor B.MEKJAVIĆ je enako kot že lansko leto navdušil prisotne v dvorani.
Zaključna predstavitev je pripadla Damirju PODNARJU, inštruktorju tehničnega potapljanja in enemu najboljših tehničnih potapljačev zadnjih let v širši regiji.
Na simpoziju smo se razveselili tudi izredno dragocenega darila LIONS Kluba Konjice-DAN komplet za nudenje kisika, ki ga je predal njihov predsednik Miro KVAS.
Letošnji uspešno izveden simpozij je po besedah predsednika SPZ dr.Mitje SLAVINCA obveza, da se ob letu zopet zberemo, vodilo pa naj bo misel predstavnice organizacije Sonček gospe Marjete ŠKRLJ, ki pravi »izredno pomembno je dejstvo, da je bil združen posvet za potapljanje zdravih in potapljanje za osebe s posebnimi potrebami. Redkokje namreč uspe ti dve temi združiti tako preprosto skupaj«.
Na koncu se želimo zahvaliti vsem v projektu, ki so imeli potrpljenje z nami in vsem, ki so omogočili uspešno izvedbo 3. mednarodnega simpozija »Potapljanje in potapljanje za ljudi s posebnimi potrebami«.