Če flash animacije ne vidite najbrž nimate nameščenega flash playerja ali java.
Najdete jih na spodnjih povezavah:

http://www.adobe.com/products/flashplayer/
http://java.com/en/

ARHIV NOVIC & FILMOV

Potopis: Moskva in Zvezdno mesto

30.04.2013

Naša pravljica se je pričela že leto ali dve nazaj, ko je Branko omenil, da je eden od naših bodočih ciljev obisk Zvezdnega mesta in potop v Hydro-laboratoriju, ki služi kot trening center Ruskim kozmonavtom za sprehode v vesolju in delo na vesoljski postaji. Meseca marca je prišla potrditev s strani Zvezdnega mesta in tako so se pričele priprave …
V petek, 26. aprila 2013, smo se vsi skupaj zbrali na letališču Jožeta Pučnika, se vkrcali na letalo A319 in poleteli proti Moskvi. V Moskvi sta nas pričakala Sergey Kovalev in Svetlana Murashkina, ki sta praktično ves čas našega bivanja skrbela za nas in nam posredovala cel kup zanimivosti o Rusiji in predvsem o mestu Moskva.
Ko smo prispeli v Moscow Home Hostel, smo se prvi hip kar nekoliko prestrašili, saj nas je pričakala resnično neugledna veža (ogromno prahu, omet je odpadal, zarjavela ograja), pa tudi glede naše namestitve je bilo potrebno nekaj improvizacije. Kljub temu, da vse še zdaleč ni bilo idealno, smo se tam počutili zelo domače. V času našega bivanja so vežo popolnoma obnovili, tako da smo si roke pridno mazali z novo barvo.
Sledil je sprehod do restavracije. Že prej smo opazili, da je Moskva ogromno mesto. Kolone avtomobilov se valijo na vse strani (presenetljivo med njim skoraj ni Ruskih), gneča na cestah je praktično ves čas neznosna. Arhitekturni stili se menjajo na vsakem koraku, žal pa smo še prehitro ugotovili, da je potovanje po ulicah v invalidskem vozičku lahko hitro nočna mora. Mesto je popolnoma neprilagojeno, vhodi v večino trgovin in gostinskih lokalov imajo visoke pragove ali stopnice, če hočeš prečkati kakšno večjo cesto, je potrebno čez podhode, ki pa imajo ogromno stopnic in so brez pomoči popolnoma neprehodni. Tako je imela naša ekipa poleg paše za oči in vpijanja informacij na sporedu tudi štiridnevni fitnes.
Ker smo imeli vsak dan na sporedu precej stvari, se je bilo potrebno dosledno držati našega urnika. Tako smo vsako vožnjo z avtobusom iz enega prizorišča na drugo izkoristili, da smo si sproti kar iz avtobusa ogledali določen del mesta (vsi avtobusi so bili opremljeni z dvigali). V soboto smo se najprej udeležili ruske različice sejma REHA CARE (Integration.Life.Society), kjer je bila predstavljena invalidska oprema in pestra paleta dejavnosti, s katerimi se lahko osebe s kakršno koli invalidnostjo ukvarjajo.
Svojo stojnico so imeli tudi naši prijatelji iz potapljaškega kluba AQUA GLOBUS iz Anape, ki je požela veliko zanimanja med obiskovalci. Na sejmišču nas je obiskala tudi slovenska veleposlanica gospa Ada Filip-Slivnik in skupaj z njo smo se udeležili okrogle mize na temo »Way to paradiving« in predstavili naše delo v preteklih letih ter možnost šolanja bodočih ruskih parapotapljačev. Popoldne smo izkoristili za manjši nakupovalni izlet na tržnico, nekakšen bolšji trg, kjer je bilo na prodaj vse, kar si je mogoče zamisliti. Najbolj iskano blago so bile seveda babuške. Izbira je bila res velika.
V večernih urah se je večji del ekipe odpravil v slavni Bolšoj opera in balet teater na baletno predstavo Spartacus. Bolšoj je bil nedolgo nazaj popolnoma prenovljen in je že sam po sebi prava paša za oči. Ob pogledu na glavno dvorano smo ostali brez besed, pa tudi preostali deli, ki smo si jih na hitro ogledali med pavzami, so nas navdušili. Nikoli prej si še nisem ogledal baletne predstave, zato nisem vedel, kaj naj pričakujem. Plesalci so bili izvrstni, zgodbo sem tudi poznal, tako da sem skoraj tri ure odprtih ust občudoval predstavo na odru. Voziček je tokrat predstavljal prednost, saj sem po njegovi zaslugi lahko vse skupaj občudoval iz parterja. O tem, za kako vrhunske predstave gre, priča dejstvo, da so vse predstave razprodane, in da gredo cene vstopnic v nebo. Kljub pozni uri se dan še ni končal.
Čakal nas je še ogled metroja in vožnja z njim do našega hostla. Metro so začeli graditi leta 1935. Njegova posebnost so neverjetne postaje, saj je vsaka zase od vseh 186 unikat. Da pa prideš do njih, se je potrebno spustiti po tekočih stopnicah, ki so neverjetno strme in hitre. Nekatere postaje so več kot 100 metrov pod zemljo. Metro predstavlja najhitrejši in glavni način potovanja v Moskvi, saj dnevno prepelje tudi do 6 milijonov ljudi. V največjih konicah vlaki vozijo na vsakih 40 sekund.
In že smo pri nedelji, za nas dnevu D in obisku Zvezdnega mesta. Naš novi šofer se je sicer izgubil že na poti do nas, kljub temu nas je z manjšo zamudo dostavil na težko pričakovani cilj. Zvezdno mesto je popolnoma zaprto za zunanje obiskovalce. V njem živijo samo tisti, ki tam delajo s svojimi družinami.
Ob prihodu nas je pričakal glavni inštruktor potapljanja za Ruske kozmonavte, Valery Nesmeyanov, ki je bil nato tudi naš glavni vodič po vsem mestu, skupaj z nami pa se je potopil tudi v hydrolab. Posebnost bazena je, da je napolnjen z destilirano vodo, ki najbolj približa občutek breztežnosti v vesolju. Za naš obisk so nam v bazen spustili dva modula vesoljske postaje Mir. Eden je že nameščen v vesolju, drugi pa tja potuje letos jeseni. Oba sta na zunanji strani popolnoma identična kot v vesolju, saj tu kozmonavti izvajajo trening sprehodov v vesolju in delo na vesoljski postaji. Potopili smo se skupaj z Ruskimi para potapljači in pregledali vsak delček obeh modulov. Prvič v zgodovini so takšen potop opravili invalidni potapljači.
Potop je super uspel in je prinesel neko novo razsežnost v naše življenje. Še dobro se nismo poslikali, že smo se znašli v hangarju z vesoljskimi simulatorji, ki so v svoji notranjosti identični kabinam raket, ki kozmonavte ponesejo v vesolje. V njih bodoči kozmonavti vsakodnevno opravljajo svoje usposabljanje. Naslednji dan jih je v prav teh simulatorjih čakal pomemben izpit. Trening za kozmonavta običajno traja pet let. Poleg tehničnega usposabljanja, zahteva tudi odlično fizično pripravljenost in trening preživetja v najbolj ekstremnih razmerah.
Sledil je sprehod do spomenika Jurija Gagarina, prvega človeka v vesolju, kjer sta nas sprejela župan Zvezdnega mesta, Nikolai Nikolajevich Rybkin, in šef ruskih kozmonavtov, Sergej Aleksandrovich Volkov, trikratni potnik v vesolje. Skupaj smo položili cvetje pred spomenik. Nato smo se podali še do muzeja posvečenega Juriju Gagarinu in izvedeli mnogo zanimivih stvari o njegovem življenju in o opremi prvih vesoljskih odprav. Ogledali smo si tudi njegovo pisarno, kjer je delal vse do svoje smrti, ko se je ponesrečil med testiranjem novega letala. Vsem udeležencem potopa je župan podelil posebne diplome, ki dokazujejo našo usposobljenost za potop v hydrolab.
Ker se po napornem dnevu prileže še malo sprostitve, so nam pripravili tradicionalno večerjo v mongolskem šotoru jurti, kjer so nam postregli z rusko kulinariko. Predstavljene so nam bile nekatere njihove narodne noše, ki smo jih lahko tudi poizkusili. Za ta dan lahko rečem samo, da smo videli in doživeli mnogo več od naših največjih pričakovanj. Sprejeti smo bili zelo prisrčno, praktično kot državniški obisk, tako da smo se počutili zares dobrodošle. Za nami je res neverjetna stvar.
V ponedeljek je sledil še ogled Kremlja in Rdečega trga. V Kremlju domuje Ruska oblast, tukaj so tudi številni muzeji in cerkve. Predstavniki oblasti v Kremlju ne živijo, imajo pa tukaj pisarne, prav tako v njem potekajo vsa državniška srečanja na najvišji ravni. Kremelj ima pravzaprav vsako rusko mesto, gre za trdnjavo, okoli katere je mesto nastalo. Ob nevarnosti so se ljudje pač zatekli znotraj zidov. Sicer pa Kremelj tako navzven kot navznoter kaže izjemno bogastvo. Tukaj so številne pravoslavne cerkve z zlatimi kupolami in izjemno notranjostjo, kjer so bili kronani Ruski cesarji. Nekateri od njih so tukaj tudi pokopani. Na ogled je postavljen ogromen 40 tonski top, ki pa ni nikoli deloval, tukaj je tudi 200 tonski zvon, ki ga je dala napraviti ena od princes, in ki je počil zaradi napake pri izdelavi in tako nikoli ni zvonil. Najbolj bahačasta stvar pa je nekakšna Ruska zakladnica zlata in diamantov. Varnostni ukrepi za vstop so izjemno strogi, v notranjosti pa lahko samo gledaš in se čudiš. Razstavljen je največji zlati kamen, ki je bil kdajkoli najden (ima kar 37 kg), tukaj so neverjetni diamanti in dragi kamni. Nekateri so razstavljeni posamezno, drugi so vgrajeni v nakit, ki je prava paša za oči. Ena od kron ima vgrajenih več kot 1700 malih diamantov. Znotraj dveh sobic je razstavljeno res neverjetno bogastvo.
Polni vtisov smo se preselili še na Rdeči trg. Tukaj je Leninov mavzolej, ki pa je bil zaradi prenove zaprt. Prav tako so tukaj pokopani predstavniki novejše Ruske oblasti. Rusi tukaj na vsakoletni vojaški paradi kažejo svojo vojaško moč in tudi tokrat je cel trg bil eno gradbišče v pripravi na parado. Kremelj in Rdeči trg sta znaka Rusije tudi v svetu.
Med obiskom Moskve sta nas na svojih ambasadah sprejela veleposlanica Slovenije Ada Filip-Slivnik in hrvaški veleposlanik Igor Pokaz, tako smo delček domovine (potica, pršut) lahko okusili tudi daleč stran od domovine.
Ekspedicija v Moskvo in Zvezdno mesto je presegla vsa naša pričakovanja. Hvala vsem, ki ste nam omogočili, da smo se povsod počutili domače in dobrodošle, hvala vsem, ki ste skrbeli za organizacijo in na koncu hvala vsem spremljevalcem za vso pomoč.
 
Aleš Povše YODA
Foto: Nevenka R. Peče, Katarina Peče

 

 

 

Production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.